Na sprehodu v gozdu sem razmišljala, kako gre narava vedno svojo pot. Ne glede na to, kaj se dogaja v družbi, v svetu, ne glede na to, kaj doživlja vsak izmed nas, se ona prebuja in gre svojo pot. Vsako leto znova, ob točno pravem času zanjo.
Najprej pokukajo ven najbolj vzdržljivi in pogumni telohi. Takoj za njimi elegantni in nežni zvončki. Vsi imajo bele cvetove, niso pisani kot poletno cvetje, ampak vseeno prinesejo toliko veselja, sreče, občutek upanja in zaupanja, da bo še vse v redu in da je vse točno tako kot mora biti.
S svojo belino prinašajo mir, upanje, spokojnost. Učijo nas, da ne glede na morebitne težke trenutke, hude preizkušnje, na neprijazne okoliščine, sila življenjske moči, ljubezni do življenja in vztrajnost – vedno zmagajo.
Njihov jasen cilj in osredotočenost samo na eno stvar – priti na plano in zrasti, jih pripelje čez vse ovire. Zrasti, cveteti, živeti…
Kaj ni to cilj vsakega izmed nas? Kje na svoji poti to izgubimo? Kako težke morajo biti ovire, kako velik strah, da klonemo, se jim prepustimo, namesto, da bi vztrajali? Takšna vprašanja se nanašajo na vsakega posameznika posebej, odgovor pa se skriva v vsakemu izmed nas. Različne situacije in stvari nam predstavljajo ovire, različen je njihov vpliv na vsakega izmed nas.
V takšnih trenutkih in razmišljanjih, se še bolj zavem, kako pomembno je ohranjati notranji mir. Veliko je načinov, kako ga ustvarjati, ga začeti živeti in ohranjati. Meni pomaga narava, sprehodi in vse čarobno, kar opazim in najdem na poti. Ko se okopam v njenih energijah, energijah narave, me vedno pripelje do oddiha in navdiha. Tudi danes mi je bila narava navdih.
Svoj notranji navdih sem izrazila navzven, šla v svoj ustvarjalni kotiček, dovolila moji domišljiji, da se razvije v realnost, se popolnoma odklopila od zunanjega sveta, zaposlila svoje prste in našla svoj notranji mir. Bila v stiku sama s seboj, bila v trenutku zdaj, bila v čisti meditaciji.
Ko ustvarjam, se čas ustavi. Ko imam navdih, se samo prepustim. Šopek tulipanov in nekaj okroglega za drago osebo pristane na škatlici pozornosti, kot navdih pri Veseli hiški. Zvončke pa podarim kar sebi, da bom še bolj ljubeča do sebe in da si bom lahko napisala pismo :).
Tako lep in zadovoljujoč je občutek, ko s sprehoda prinesem prve zdravilne rastlinice iz katerih si skuham krepčilni in očiščevalni topel napitek.
Cvetovi leske pomagajo pri prehladu, kašlju, pri težavah z dihanjem, za zniževanje telesne temperature, pri izčrpanosti (pazljivo pri cvetnem prahu – lahko alergijska reakcija); trobentice čistijo dihala, kri, ledvice, sečila in krepijo; listki jagodnjaka krepijo delovanje jeter in vranice, spodbujajo izločanje v sečilih, čistijo ledvica in mehur.
Ko se začne prebujati pomlad, v meni začne delovati sila in potreba po čiščenju. Da se očistim vsega, kar mi ne služi več – notranje in zunanje. Da očistim vse, kar je okrog mene. Da očistim prostor, kjer živim. Ga prevetrim in osvežim. Naredim prostor novemu. Iz starega naredim novo.
Vsa ta belina pomladnih cvetlic me navdihne, da se posvetim čistilom za dom. Že nekaj let izdelujem negovalce in čistila za hišna opravila. Uporabim sestavine, ki jih ima verjetno vsak v svoji kuhinji. So prijazne človeku in okolju. Iz osnovnih sestavin – sode bikarbone, alkoholnega kisa, citronske kisline, soli, alkohola, mila… se da narediti čisto vse, kar potrebujemo v gospodinjstvu, da ohranjamo naš dom čist in prijeten.
Danes se bom ustavila pri preprostem čistilu za pohištvo in steklo (v pršilki), čistilu za pranje v pomivalnem stroju in čistilu za kuhinjske pulte.
Čistilo za pohištvo in steklo:
2 dl alkoholnega kisa (približno), 3 žlice zelišč (posušenih ali svežih – npr. meta, rožmarin, sivka…). V kozarec s pokrovom naložimo zelišča. Prelijemo z alkoholnim kisom in pokrito pustimo stati približno en teden. Nato tekočino precedimo in zlijemo v pršilko. Če želimo močnejše čistilo pustimo nerazredčeno, drugače ga razredčimo z vodo. Prah in morebitno umazanijo s površin odstranimo tako, da popršimo izbrano površino in jo obrišemo s suho, bombažno krpo. Čistilo je primerno za lesene, plastične, steklene površine.
Čistilo za pomivalni stroj:
2 merici sode bikarbone, 1 merico citronske kisline, 1 merico soli, po želji eterično olje (npr. meta, evkaliptus, limona, rožmarin…). Vse sestavine zmešamo, dodamo približno 20 kapljic poljubnega eteričnega olja in tako zelo na hitro pripravimo prašek za pomivalni stroj. Za vsako pranje porabimo pol žlice tega praška. Po želji lahko dodamo v predalček za tekočino še alkoholni kis. Prašek pri pomivanju posode ni tako učinkovit kot kupljeni tovrstni praški, je pa prijazen do okolja, našega zdravja in popolnoma zadovoljivo opere našo posodo.
Čistoča na kuhinjskih pultih je še posebno pomembna, sploh če veliko delamo direktno na kuhinjski površini.
Čistilo za kuhinjske pulte:
1 merico vode, pol merice detergenta in pol merice alkohola (70%). Vse sestavine zlijemo v pršilko, pretresemo in popršimo pulte. Pobrišemo s krpo. Takšno čistilo lepo očisti in razkuži površine na katerih delamo.
Narava nam toliko da. Ponuja nam toliko darov in nič ne zahteva v zameno. Že s tako preprosto gesto, kot je izdelava domačih, neškodljivih čistil, ji lahko vsaj malo povrnemo. In povrnemo sebi. Ker si zaslužimo najboljše. Mi sami in naši bližnji.
Naj bo moj današnji prispevek navdih, vsem vam, ki to berete, da je pomemben vsak korak, še tako majhen. Da je pomembno vsako dejanje, vsakega izmed nas. Da je veliko stvari tako preprostih, a tako zelo dragocenih. Tako kot gre narava svojo pot, ne glede na vse, se tudi mi lahko odločimo, da bomo šli svojo pot, ne glede na vse. Da tudi mi lahko, ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, naredimo eno majhno spremembo. Spremembo v pravo smer, ki bo sčasoma vplivala na ostale okrog nas. Vsak, še tako majhen korak, šteje. Vsaka, še tako na videz majhna sprememba, šteje. In skupek vsega tega pripomore k lepšemu svetu. K še lepšemu jutri. K zrasti, cveteti, živeti.
Na svoji poti poleg korakov, večjih in manjših zmag, poleg sprememb, ki jih želimo narediti v svojem življenju, nikoli ne smemo pozabiti na to, da se tudi ustavimo, oddahnemo, sprostimo, si prisluhnemo in si zašepetamo – kako lepo je, ko grem tudi jaz svojo pot. Ne glede na vse.
Zanimive, prijetne in navdihujoče poti do naslednjič,
Martina