Čas posvečen sebi, je lahko nekaj najlepšega, najbolj sproščujočega in radostnega. Lahko pa ta čas doživljamo kot dodaten stres in nelagodje, če so naša pričakovanja prevelika, če se ne organiziramo, če želimo vse postoriti same in ne razdelimo dela, če se ne znamo prepustiti in spustiti, če si ne dovolimo tistega, kar je osnova skozi celo leto – biti ljubeča do sebe.
Ljubeča ne samo v smislu si vzeti enourni oddih in preživeti sama s seboj, ampak ljubeča do sebe v vseh pogledih. Da prijazno komuniciraš sama s seboj, da se znaš poslušati, sebe in svoj ženski cikel (da prepoznaš, kdaj te razganja od energije, kdaj pa potrebuješ samoto in stik s seboj), da se neguješ (fizično in energijsko), si priznaš, da si kdaj tudi utrujena, da vsega ne zmoreš sama in se znaš ustaviti in prositi za pomoč.
Ljubeča do sebe tudi, ko narediš nekaj “narobe”, vzameš to kot življenjsko lekcijo, se objameš in se zahvališ, ker si postala bogatejša še za eno življenjsko izkušnjo. Ljubeča do sebe v smislu, da si poenostaviš vsakdanje obveznosti, da kljub družini, bližnjim, sebe postaviš na prvo mesto. Ko se dan prevesi v večer, se za trenutek ustavi in se vprašaj: “Sem bila danes ljubeča do sebe?“
Seveda odgovor ne bo vedno enak. In prav je tako. Saj skozi življenjske izkušnje rastemo in se učimo. Ko se nečesa zavemo, si nekaj priznamo, smo naredili že velik korak na poti k spremembi. Naj bo današnji korak obljuba sebi, da si želim spremembe, da želim biti še bolj ljubeča do sebe. Naj se pot začne z majhnimi koraki, takšnimi, ki od nas ne zahtevajo veliko energije in truda, ki jih lahko naredimo mimogrede, tekom dneva, med vsakdanjimi opravili. Vse se da, samo odločiti se je potrebno. Naj bo današnji dan namenjen ljubezni do sebe. Ko se zavestno odločiš, da se boš posvetila sebi, kolikor bo v tvoji moči. Naj postane to tvoja navada – biti ljubeča do sebe.
Ko se enkrat odločiš, pri tem vztrajaš, to postane navada. Naj danes delim z vami nekaj mojih navad, ki so mi pomagale in mi še pomagajo pri učenju, kako biti ljubeča do sebe. Ja, učenju. Še vedno se učim zdrave ljubezni do sebe. Še vedno se učim, kako sebe postaviti na prvo mesto. Na začetku je bilo težko, saj se sploh zavedala nisem, da se nimam rada. Začela se je dolga pot raziskovanja sebe, poglabljanja vase, opazovanja sebe, kako (od)reagiram v določenih situacijah in okoliščinah, tako doma kot v službi. Zgodbo te poti bom z vami delila kdaj drugič. Danes bi se osredotočila na preproste in zame učinkovite dejavnosti, ki jih lahko naredite takrat, kadar vam najbolj odgovarja in kadar začutite, da to potrebujete. Kot ideja, kot navdih.
1. Poslušam sebe, poslušam svoj ženski cikel
Tako zelo pomembno je poslušati sebe, svoje telo. Takrat vse teče bolj lahkotno, naravno, takrat se počutim tako izpolnjeno.
Je čas počitka, ko se usmerim vase, ko sem popolnoma v svoji energiji, ko še bolj intenzivno sprejemam sporočila, sem še bolj povezana s svojo intuicijo, ko načrtujem in si nabiram moči za prihodnost.
Je čas akcije, ko sem kot igriva deklica, polna energije, ki realizira prej načrtovano. Ves čas v gibanju. Ko s svojo mladostno energijo polnim sebe in druge.
Pride čas, ko sem kot svetilnik, ko samo sem in svetim, ko se v polnosti zavedam, da je to, da sem, dovolj. Ko se zavedam svoje ženske moči, svoje senzualnosti.
Je čas umirjanja, ko se ponovno usmerim vase, ko snamem svoja očala naivnosti in objektivno pogledam okrog sebe. Moj fokus je natančen, vizija jasna, ko čutim svoje meje, ko jih znam na zdrav in nežen način postaviti drugim
In med vso to mavrico mene same, sem negovalka, ki skrbi za druge, a se hkrati zavedam, da je pomembno ostati v ravnovesju. Pa čeprav je včasih to tako težko :).
2. Ravnovesje
Krmariti med številnimi vlogami kot ženska, je v današnjem vsakdanu velik izziv. Izziv je ohranjati pravšnjo mero časa zase, za družino, bližnje in hkrati uresničevati svoje poslanstvo.
Z dobrim načrtovanjem se vse da. Meni je rokovnik dragocen pomočnik. Vsak dan znova mi kaže kje sem in me usmerja k zavedanju, da moram sebe postaviti na prvo mesto. Tako bom izpolnjena, koristna drugim in zvesta svojemu poslanstvu.
3. Sebe na prvo mesto
Sebe postaviti na prvo mesto in se imeti zdravo rada, je velik izziv, sploh, če tega nismo bile naučene v otroštvu. Zdrava ljubezen do sebe je temelj. Je velik korak na poti k izpolnjenosti, notranjemu miru, osebni sreči. Postaviti sebe na prvo mesto, pomeni kdaj reči tudi ne. In podariti nekaj lepega sebi.
Tako čarobno je, ko sčasoma spoznaš, da bolj daješ sebe na prvo mesto, več tebe imajo drugi. Kajti samo izpolnjena lahko opolnomočim in polnim druge.
4. Nežno izražam sebe, svojo resnico
…pomeni se truditi biti v ženski energiji, jo prepoznati in negovati. Na nežen način izraziti svoje mnenje, če je to potrebno. Se zavedati, da ima vsak svoje mnenje, svoj pogled. Biti sočutna do drugačemislečih. Se spoznavati – Kaj mi je všeč? V čem uživam? Kaj so moja načela, prepričanja, vrednote? Jih čutiti, živeti in izražati na nevsiljiv, nežen način. Se uriti v pogovoru – da znam poslušati in slišati in brez sodb, očitkov povedati svojo resnico.
5. Prijazna komunikacija s seboj
Zelo pomemben je pogovor s sabo. Se vprašati: Kako se počutim s svojem telesu? Na kaj sem ponosna? Kaj znam odlično narediti? Kaj so moji darovi, v čem sem posebna? Kaj so moja močna področja? Na katerih področjih moram še delati? Kje v meni so še prepričanja, ki mi ne služijo več?
Pomembno pa se je tudi zavedati, da sem čudovita takšna kot sem. Da ne delam napak, ampak pridobivam nove izkušnje, skozi katere se učim in rastem.
Zakaj se ne bi vsake toliko pocrkljala in napisala ljubezensko pismo sebi?
6. Moja notranjost
- Mentalna
S pismom sebi se spoznavam, grem v globine sebe.Pomembno je, da sem v stiku s sabo. Da se notranje hranim z najboljšimi stvarmi. Berem kvalitetne knjige, obiskujem odlična predavanja, se izobražujem, brskam po sebi, pišem, analiziram.
Poskušam ohranjati notranji mir. Pri tem si pomagam s posebnimi pomočniki, predvsem tistimi, ki jih daje narava. Skrbim za redno čiščenje svoje notranjosti – z zvokom, kristali, jogo, meditacijo, esencami.
Se zavedam vsega kar sem. Se ukvarjam s hobiji. Pišem dnevnik hvaležnosti, za vse kar imam, kar sem, kar sem doživela.
- Telesna
Se zdravo prehranjujem, z živo, čim manj predelano, lokalno hrano. Jem glede na svoj cikel in letni čas. Jem sezonsko. Jem v miru, zavestno, z globoko hvaležnostjo za vse, kar je na krožniku.
Skrbim za zadostno količino tekočine, ki jo dovajam v svoje telo.
Se zavedam, da so z leti potrebe mojega telesa drugačne, se spreminjajo. Poskušam jim prisluhniti in jih upoštevati.
7. Moja zunanjost
Zunanjost je odraz notranjosti, ali notranjost se odraža na zunanjosti. Pomembno je, kaj dajemo nase in ne samo vase.
Vsakodnevna nega telesa – ali lahko še na lepši način pokažeš, kako ljubeča si do sebe?
Hodim v naravo, nabiram zaklade in jih z globoko hvaležnostjo ter spoštovanjem zaužijem.
Tudi fizična pripravljenost telesa je zelo pomembna. Zunanje, fizično telo mora slediti notranjemu. Jutranja telovadba, hoja, tek, joga, ples…
Svoj telešček negujem z naravno kozmetiko, kolikor se da. Nekaj let že uporabljam lepotila in negovalce, ki si jih sama pripravim iz sestavin, ki jih imam doma, v domači kuhinji :).
Zadnje čase pa pridobivam znanje na področju naravne kozmetike. Kako čudovit občutek – že med samo izdelavo in potem, ko s pripravki negujem svoje telo.
Biti naravno lepa, sijati lepoto, ki prihaja iz notranjosti in jo na zunaj poudariti in ohraniti. Biti ljubeča do sebe, poslušati svoje telo, ga razvajati in negovati. Se spoznavati in ugajati sebi. Iskati notranjo lepoto in jo poudariti navzven.
8. Poenostavim vsakdanje obveznosti
Ugotovila sem, kako pomembno je bilo zame, da sem se začela zavedati in si priznala, da vsega ne morem narediti sama. Zato vsakodnevno delo razdelim na več manjših delov, se držim časovnih blokov – nastavim časovnik. In predvsem dovolim drugim, da mi pomagajo. Da si vsakodnevne dejavnosti razdelimo. In prosim za pomoč, če je to potrebno.
Kuhanje si poenostavim tako, da enkrat kuham in skuham dve jedi oziroma obrok za dvakrat. Temu rečem enkrat za dvakrat, ali dva v enem :).
Če imamo družino, je pospravljanje lahko igra in navajanje na to, da ima vsak družinski član svoje zadolžitve. Ko pospravljamo, se vmes lahko igramo skrivalnice. Lahko se igramo košarko s perilom. Lahko pometamo s čarovniškimi metlami ali delamo milne mehurčke pri pomivanju posode.
In tudi, če nimamo družine, zakaj se ne bi med pospravljanjem igrala sama? Lahko plešem, ko si ob pospravljanju zavrtim dobro glasbo, ali pa se oblečem v najlepšo obleko in kot princeska pospravljam v njej. 🙂
Poenostavljajmo še naprej. Medtem, ko se polnim, sproščam, ko se ukvarjam s svojim hobijem, izdelam darilce, za meni drago osebo. Ali pa nekaj pospravim, kasneje obnovim in na koncu podarim.
Ustvarjanje je zame izražanje sebe, meditacija, sprostitev. In prvi rezultat tega je – sproščena in izpolnjena jaz. Drugi rezultat mojega ustvarjanja pa je lahko pozornost, darilo nekomu drugemu.
9. Biti sama s seboj in delati nič
Znam samo ležati na kavču, sedeti ob vodi, v travi in delati nič? Biti v trenutku zdaj, osredotočena na svoj dih, na bitje svojega srca. Biti sama sebi najboljša družba. Se soočiti sama s sabo brez zunanjih motilcev iz okolice. Kaj občutim? Mir ali nemir, tesnobo ali sproščenost, ljubezen ali bolečino?
Čudovit občutek biti tukaj in zdaj in se preprosto zavedati, da je že to, da sem, da obstajam, dovolj.
Ljubeč in srčen pozdravček do naslednjič,
Martina